nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Del pesmi Toneta žari kot sveže spolirani baker v poletni vročini; pesnik je opazovalec sprememb, njihovo prizorišče je mesto, obmorski kraj, trg ali zgolj točke, iz katere pa žari njegovo notranje stališče, ki se zunanjosti udeležuje, zlasti kadar mu ta pošlje jasen namig - kot rahlo odstopanje v predvidljivem kroženju zraka, dnevov, letnih časov, pa tudi pozibavanja živali v brezskrbnem postopanju po popoldnevu ali dekliških bokov in prsi v brezslutnem spogledovanju. Pozicija zapisovalca zelenega volka v naskoku na bakreno povrhnjico je najzanimivejša, svet se širi od njegovega pogleda navzven in navznoter kakor lij v peščeni uri: ko je pesek odtočen, čas odmerjen, jo preprosto obrnemo. Pesnikov mir ni resigniran, »besede niso vedno igra«, dejaven je v svoji ustavljenosti, in narobe: ustavljen v svoji dejavnosti, pri čemer ga nenehno nekaj ponovno požene naprej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani