nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Dialoški prizori med protagonisti življenja, ki s svojimi minornimi vsakodnevnimi (čeprav tudi socialno zaznamovanimi) problemi poteka v lagodnem teku, ter nenehna mučna in neenakopravna pogajanja med begunsko množico in njenimi moralno skrajno oporečnimi manipulatorji so uprizorjeni režijsko premišljeno, izčiščeno in pregledno, na dveh gledališko funkcionalnih ravninah; prvi nagnjeni in dvižni »zunanji«, in drugi, notranji, v nekakšnem »trebuhu« civiliziranega sveta.
Problem, ki je pri tako eksplicitno socialno ali politično angažiranih uprizoritvah - in takih je Mej(ni) fest poln - pogost, je njihova deklarativnost in shematičnost, ki zlahka vodi v naivno uprizoritveno stilizacijo, tipizacijo ali celo karikaturo, učinek pa je v skrajni posledici ravno nasproten od želenega. Tudi Fahim je tako literarno kot uprizoritveno delno žrtev težnje po uprizoritvi predloge kot »dobro narejene zgodbe« in ne kot idejne drame z razvito motivacijsko
mrežo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani