nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
A uprizoritev te že skorajda »žanrske« zgodbe (dober primer njene filmske verzije imamo v Kozoletovih Rezervnih delih) v režiji madžarskega režiserja Réthlyja, ki lahko hitro zdrsne v abstraktni moralizem, je dovolj individualizirana, da gledalca na trenutke celo pretrese. Dialoški prizori med protagonisti življenja, ki s svojimi minornimi vsakodnevnimi (čeprav tudi socialno zaznamovanimi) problemi poteka v lagodnem teku, ter nenehna mučna in neenakopravna pogajanja med begunsko množico in njenimi moralno skrajno oporečnimi manipulatorji so uprizorjeni režijsko premišljeno, izčiščeno in pregledno, na dveh gledališko funkcionalnih ravninah; prvi nagnjeni in dvižni »zunanji«, in drugi, notranji, v nekakšnem »trebuhu« civiliziranega sveta.
Problem, ki je pri tako eksplicitno socialno ali politično angažiranih uprizoritvah - in takih je Mej(ni) fest poln - pogost, je njihova deklarativnost in shematičnost, ki zlahka vodi v naivno uprizoritveno stilizacijo, tipizacijo ali celo
karikaturo, učinek pa je v skrajni posledici ravno nasproten od želenega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani