nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tema je sicer »evropska« - in še več: afganistanski begunci nekje na Madžarskem čakajo na prevoz v Avstrijo, zaplet - denar, ki so ga pripravili za to, jim ukradeta srbska posrednika - razkrije žalostno družinsko zgodbo, razplet pa je nujno tragičen: zastrupljeni z izpušnimi plini begunci, med njimi starci in otroci, v posrečenem prizoru napihovanja balonov »odletijo v nebo«. A uprizoritev te že skorajda »žanrske« zgodbe (dober primer njene filmske verzije imamo v Kozoletovih Rezervnih delih) v režiji madžarskega režiserja Réthlyja, ki lahko hitro zdrsne v abstraktni moralizem, je dovolj individualizirana, da gledalca na trenutke celo pretrese. Dialoški prizori med protagonisti življenja, ki s svojimi minornimi vsakodnevnimi (čeprav tudi socialno zaznamovanimi) problemi poteka v lagodnem teku, ter nenehna mučna in neenakopravna pogajanja med begunsko množico in njenimi moralno skrajno oporečnimi manipulatorji so uprizorjeni režijsko premišljeno, izčiščeno in pregledno, na
dveh gledališko funkcionalnih ravninah; prvi nagnjeni in dvižni »zunanji«, in drugi, notranji, v nekakšnem »trebuhu« civiliziranega sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani