nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
In kaj v tem svetu pomeni poroka (poroka porok ali poroka brez poroke, kakor vzamemo)? Nemara oboje: najprej poskus popolne degradacije dialoga z drugim, erotične bližine oz. družbenega dogovora, ki s svojo širino lahko prekrije delovanje družbe kot celote, ali še zadnji obupani poskus vzpostavitve enotnosti oz. tiste celice, ki naj ohrani telo oz. idejo sveta kot smiselno in samozadostno strukturo; poroka je torej poroka s seboj.
Lorencijeva režija Poroke prinaša na površino vse povedano in še več: v oniričnem teku, sprva v krogih, z drsenjem po obodu, nato s poudarjenim gledališkim okvirom in v njem z osredotočenostjo na množico oz. zbor, iz katerega ostro izstopajo glasovi, končno pa na gledališkem odru na odru, ki uokvirja bedno epizodo o propadu neke absurdne volje do moči, pred nami oživlja magično Gombrowiczevo besedo kot polno prikritega smisla, pri čemer ne pada v skušnjavo površinske absurdizacije oz. hipnih preskokov, značilnih za
priročne interpretacije sanj, temveč prizore povezuje s skorajda aristotelovsko natančnostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani