nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
V uvodu natrese nekaj domislic na prvo všečno žogo, v sklepu pa skliče na oder arhetipske podobe, ujete v obnavljanje zanje simptomatičnih akcij (večne ljubezni, želje postati ptica, zagledanosti v lastno zrcalno podobo). Postavitev upošteva komični potencial predloge, le da režiserjeva spoštljiva obravnava besedila temu bržkone škodi - saj v navidezni želji preseči ali nadgraditi izvorno brezstresni domet teksta, vpeljati v igro dimenzijo, ki je v njej ni, razgali besedilo kot pomanjkljivo.
Kar preostane, so učinkoviti fragmenti: kostumska noblesa; koreografski delež v prizoru »hrbtnega« prebujanja človeškega sveta in v navezi z gibalno artikuliranimi (kot Ikarom), Tjašo in (kot sikajočima kačama); in v vranji črnini - »živalski« prizori so na ravni ideje sploh med boljšimi; trebušasti Dioniz; demonično privoščljivi smehec Junone Jagode, ko se zagleda v lastnega očeta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani