nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Barthes na nekem mestu v Učni uri asociira o otroški igri okrog matere: »... /otrok/ se od nje oddalji, nato pa se k njej spet vrne, da bi ji prinesel kamenček ali pramenček volne, in tako okrog mirnega središča zariše celo območje igre, znotraj katere sta kamenček in volna končno manj pomembna kot dar, poln vnetosti, ki ga sestavlja.« Približno tako potekajo stvari tudi v gledališču: mirno središče kot nukleus, ideja oziroma koncept, okrog katerega krožijo elementarni delci, kamenčki in prameni volne, z njim v neposredni zvezi, vendar tudi samostojni, avtohtoni elementi gledališkega izraza, ki se pogosto s povsem lastno energijo odlepijo, odcepijo od navezanosti na svojo izvorno »mater« in postanejo sami nova središča.
Poskusimo si jedro ponazoriti z gledališko tradicijo, zgodovino, gledališčem kot takim, kakor je pač to, po definiciji nezanesljivo, zasidrano v kolektivni zavesti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani