nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pri zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je bilo, ko so se o predlogu začeli javno pogovarjati poslanci, še videti, da zmore avtoriteta ministra za finance ubraniti zakon pred popravki z opozorili, da je mogoče na enem koncu z olajšavami dodati le toliko, kolikor je treba na drugem vzeti; pri zakonu o dohodnini pa se je moral finančni minister, ki je svojo službo prevzel z veliko strokovnega zanosa, mehko ukloniti koalicijskim strankam na oblasti, da so mogle zakon popraviti, kjer so pričakovale največ pohval državljanov - kar je bilo še posebej očitno, ko je ljudska stranka iz koalicije izpadla in so preostale stranke na oblasti prevzele dopolnila, s katerimi se je nesrečnica kanila sama dobrikati volivcem.
Tako finančno ministrstvo nazadnje ni moglo ubraniti načel, ki mu jih je med koalicijskim usklajevanjem še uspelo obdržati, na primer o olajšavah za vzdrževane otroke, (hitrejši) obdavčitvi subvencij v kmetijstvu in omejeni pravici do nižje
obdavčitve samozaposlenih v kulturi, ki jo je ministrstvo za finance predvidelo le za dohodke do 3,9 milijona tolarjev, zdaj pa jo bodo po volji poslancev do te ravni neodvisno od svojih dohodkov uživali vsi samozaposleni v kulturi in novinarstvu, kar je zanimiv pristop do izbrane skupine davčnih zavezancev.
Kakor pravi minister za finance o davčnih virih in olajšavah nasploh - kolikor na eni strani daš, moraš na drugi vzeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani