nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Županja in večina v mestnem svetu, ki deklarativno podpirajo postavitev džamije na določeni lokaciji, sicer imajo na zalogi še nekaj pravnih manevrov - na primer ne izglasujejo odloka o razpisu referenduma kljub pravilno zbranim podpisom in s tem napotijo pobudnike referenduma najprej na upravno sodišče in potem morda naprej še na vrhovno in na ustavno sodišče.
Morda najbolj »čista« pot iz sedanjega, za pravno državo nedvomno neuglednega položaja, če ni mogoče pretehtati, katera pravica - ali pravica do svobode veroizpovedi ali pravica do referenduma o čemer koli - naj ima prednost, pa bi bila tale: referendum se razpiše in z maksimalnim angažmajem civilne družbe, v katerem prednjačijo vse verske skupnosti, predvsem pa rimskokatoliška cerkev, ki pozovejo svoje pripadnike, naj z načelom enakopravnosti tudi drugim oziroma pripadnikom druge vere pomagajo uresničevati pravice, ki jih uživajo same, je na referendumu dosežena zmaga v prid postavitve
džamije.
Le zakaj neki v tako rešitev praktično nihče zares ne verjame?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani