nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
In da ne bi mirno prezrli hrepenečega smrčka tujega otroka, kadar vpričo njega samo svojemu kupujejo sladoled.
Z menoj je pač tako, da v vsesplošni poplavi zagotavljanja neizmerne ljubezni do otrok živim s svojo očitno čustveno okvaro, namreč da me otroško čebljanje na smrt dolgočasi, da se mi rožnati dojenčki bele rase ne zdijo niti najmanj ljubki in da me zahtevno cmihanje in srdito vreščanje razvajencev kar se da hitro odžene iz njihove bližine. Ampak z otroki je približno tako kakor z mačkami, manj ko pokažeš zanimanja zanje, bolj pritiskajo za tabo, in ker jih pač nočem prizadeti, se kar naprej umikam in izmikam in skrivam, zraven pa sem vsakemu tečnemu malemu »gremlinu« vsakič znova hvaležna, ker ni moj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani