nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
s številnimi triki ustvarja vtis, da železna zavesa še vedno trdno stoji na svojem mestu, kar je v mestu, kjer restavracije s hitro prehrano rastejo kot gobe po dežju in kjer kokakola oglašuje na vsakem vogalu, zahtevna naloga.
V poplavi t. i. filmov »ostalgije«, nemških komedij, v katerih se režiserji norčujejo iz kulturnih, ideoloških in vedenjskih razlik med iz vzhodnega in zahodnega dela (praviloma so postavljeni v Berlin), je Zbogom, Lenin (Good Bye, Lenin!) razmeroma svetla izjema. Film je bil za komedijo očitno razglašen iz marketinških vzgibov; njegova glavna kvaliteta namreč niso predvidljivi komični vložki, temveč čustvena družinska drama, ki jo definira sinova brezpogojna ljubezen do matere, potrdi pa dolgo odsotni oče (še v sedemdesetih je prebegnil na Zahod), čigar nepričakovana vrnitev prinese nekaj najboljših prizorov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani