nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zdi se, da je Schnitzlerjeva domislica, da nam kaže posameznike v njihovem neprestanem medsebojnem osvajanju in kopulaciji, v nenehnem menjavanju spolnih vlog in vzpostavljanju hierarhije, njihovem drsenju iz vloge varajočega ali dominantnega v obratno, trpno, sicer inspirativna; nekatere sodobne predelave in dopisovanja temu pritrjujejo. Vendar je ptujska ekipa na čelu z režiserjem Renejem in dramaturgom Rokom ostala na pol poti, če sploh; dopisovali so na temo, to pa tako, da so ji dali kakor metaokvir, da so se kvazi dvignili nad tekst in se postavili v vlogo komentarja, vključili tudi morebitno recepcijo publike in podobno, bi rekli v najbolj znucani postmodernistični maniri. Vendar je novo jezikovno tkivo kaj rahlo in okorno, ohlapno, poljubno, brez napetosti in na kvalitetni ravni sprotne improvizacije, nabito s privatizmi, lokalizmi in sploh napaberkovanim gradivom (pa nimam nič proti narečni komediji, da se razumemo), kar prej zastranjuje, kot zaostruje ali aktualizira
predlogo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani