nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tisto noč, ko je prišlo čudno povabilo, se mi je sanjalo, da sem pristopal k veliki okrogli mizi, veliko ljudi je sedelo tam, imeli so blede in nasmejane obraze - tako je v sanjah - in kupi hrane na njej so bili brez barve, vonja in okusa, kakor pač v sanjah. Tako sem govoril: Če vas kdaj zanese pot na obalo Istre, če pridete v staro mestece Piran, še natančneje, na kamnito konico mesta, ki moli daleč v morje, potem bodite v večerni uri pozorni, ne predajte se slepilom barv, ki jih brizga pod oblake sonce, potapljajoče se v morje, pazite, morda boste v tenki reži med vodo in oblaki med njimi zagledali sence, o njih sem nekoč že pisal, takrat ko ste me še vabili medse kot pisatelja, ne kot turističnega vodiča. O sencah, ki švigajo sem in tja, dokler se ne napotijo čez svetlo morsko ploskev, pod žarečim nebom proti vam, čez vaše glave letijo in v notranjost dežele v njene alpske doline, pa na drugo stran tja do panonskih ravnic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani