nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Sploh pa glavni predmet te knjige ni estetika (to bi g. Wüster lahko izvedel, če bi si ogledal vsaj kazalo - ves drugi del knjige se namreč ukvarja s problematiko teleologije oz. smotrnosti!), ampak pogoji subsumpcije čutno-partikularnega pod obče pojme, kar je ravno delo razsodne moči, »naslovne junakinje« te knjige, in estetska razsodna moč je zgolj poseben primer le-te.
V zaključku avtor še omeni, da Kant na vprašanje, kaj je človek, kot temeljno vprašanje svoje filozofije, ni zadovoljivo odgovoril, s čimer le še enkrat potrdi svoje skrajno nepoznavanje filozofije nasploh: ravno dokončna definicija človeka bi namreč povsem ukinila njegovo temeljno odliko - svobodnost, ki obstaja zgolj v človeškem delovanju kot stalnem in nikoli zaključenem odgovarjanju na to vprašanje: in kaj drugega je celota Kantove misli, ki tudi dandanašnji ostaja nepreseženi horizont realizacije najvišjih aspiracij človeštva?
Če smo torej sofista
opredelili kot tega, ki namesto resnice »prodaja« laž, je glede na povedano več kot očitno, da je odličen primer najabotnejše sofistike prav dotični članek g. Wüstra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani