nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Gre za dramski teater, ki stavi na učinek odrskega časa in težo pomenljivih premorov, vse to pa še preseže z večplastnim atmosferskim nabojem: zvok dežja, ki s spremenljivo intenzivnostjo lije z neba, tam nekje v ozadju; glasbena podlaga, ki na trenutke učinkuje hipnotično, blizu filmom Tarkovskega (sled Janežičeve postavitve Zločina in kazni v reškem HNK, 2002!); oblikovanost luči, ki usmerja pogled gledalca in členi besedilo. Tudi zato napetost (te stominutne) predstave nikoli ne pade, skromni obseg zgodbe niti ne zbode v oči.
Vse to govori o Janežičevi režiji (ki sicer shaja brez lektorske perfekcije, s sproščenostjo jezika) kot živi tvorbi, ki kreativno ne prenese stanja na mestu; sicer pa o gledališki poetiki, ki je namenjena zbranemu, orlovskemu zaznavanju detajlov (kostumi prisegajo na isto).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani