nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Sklepni del Vodnikovega spisa potrjuje, da je bil - pet let po smrti - prepoznan (čeprav z rahlim »katoliškim« pridržkom) kot eden največjih slovenskih pesniških duhov: »Njegovo srce je bilo živ ogenj, polno ekstatične bolesti, podobno oceanu, katerega nemirno vodovje zrcali v sebi podobo tonečega sveta. Toda njegove pesmi so le oddaljen privid brezna, nad katerim se je boril on sam s trpljenjem, usodo in smrtjo. Kljub temu pa nam vendar dado slutiti misterij človeškega srca in nas obenem potrjujejo v sodbi, da je bil v resnici najtragičnejši duh vse mlade slovenske generacije.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani