nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Precej natančno se zavedam, da sta soglasnika, o katerih je govor, v slovenskem besedišču med izrazito bolj frekventnimi, a vseeno ne morem sprejeti za golo naključje dejstva, kako pogosto se pojavljata v Kosovelovi poeziji, še več: kako zelo so z njima zaznamovane nekatere osrednje besede v njej. Nalašč puščam ob strani domače, slovenske besede, ki bi jih po tej poti lahko izluščil iz Kosovelovih verzov, saj bi bilo »skednjev«, »skal«, »lesketa«, »kostanjev« in »neskončnosti« več kot preveč, opozoril pa bom na primere iz tuje leksike, ki jih avtor enakovredno - oziroma, zaradi njihove nenavadnosti, še bolj poudarjeno - vključuje v svojo pesniško govorico. Tu najdemo, če upoštevam le samostalnike, vsaj »kalejdoskop«, »kristal«, »perspektivo«, »stoike«, »reflekse«, »camero obscuro«; tu nam pade v oči zapis »pesem mora biti kompleks«, kjer se soglasnika, kot v pesnikovem imenu in priimku, ponovita po dvakrat.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani