nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Veliko pozornosti posveti Mićević prevodu Lenore, ki ga ima sploh za enega največjih Prešernovih dejanj in najboljši prevod (pravzaprav boljši od izvirnika) te balade sploh, ob tem pa predstavi malo dramo Prešernovega pesniškega razvoja in hkrati potipa njegov socialno-družabni utrip pri Primčevih. Tudi številne analogije, ki jih povsem na novo ali dodatno odpre Mićević (Mozart, Beethoven, Du Belley, Paganini, Góngora, Lorca, Nerval, Mallarmé, Baudelaire, da o Danteju ne govorimo) so za marsikoga morda razburljive, za druge pa dovolj zanimive - vsaj kot poljudno mehčanje intertekstualnosti. Ena od najbolj produktivnih Mićevićevih diverzantskih akcij pa je nedvomno tista, ki gre v smeri Prešernove (Soneti nesreče) anticipacije Baudelairovega »trohnobnega« kozmosa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani