nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ta podrobna, morda tudi sentimentalna intonacija v Mićević-Prešernovo zgodbo ni odveč, če hočemo razumeti avtorjevo privrženost našemu pesniku, kakršne doslej ni izkazal noben tujejezični prešernoslovec. Njegovo občudovanje je v resnici veliko in za nas ganljivo, izraža ga na mnogih mestih, našega pesnika postavlja v nekaterih pogledih na prvo mesto med evropskimi, zlasti pa se ne izogiba bogokletnosti, ki si je ne bi dovolil noben slovenski prešernoslovec, namreč, da postavlja kratko in malo ob Danteja; ne v relativnem, v absolutnem smislu. Ko pa govori na primer o Prešernovi izbiri slovenščine namesto nemščine, vzneseno zapiše: »Kako ne bi občudovali, kako bi ne vzdrhteli, ko vidimo, s kakšnim izjemnim čutom za nekakšno vesoljno ravnotežje se je posrečilo priti skozi pekel in vice ter dospeti v raj slovenskega jezika in v njem pustiti svoje 'rojake', ne da bi dopustil, da ga oprasne en sam trn, čeprav jih je bilo obilo levo in desno ob poti?«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani