nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Slovenskega gledališkega jezika ne bo ogrozila niti nekakšna univerzalistična »angleščina« niti slepo privzemanje trendov, kakršen je v tem trenutku, denimo, »ne-ples«, temveč literarno in gledališko analfabetstvo ter duhovna ožina, ki je ne merimo s kilometri prehojenih geografskih razdalj v dramatiki ali z »evropskimi« temami in osebnostmi v uprizoritvah - povsem eminentno evropsko »prizorišče« je tako lahko tudi kakšna naša »Zgornja Davča«, s svojo »čarovnico« vred -, ampak z merskimi enotami za doseženo poetsko imaginacijo in gledališko napetost.
Seveda pa je možen še drug pogled, katerega predmet je neke vrste obsedenost z Evropo; nenehen pritisk, ki se zaradi težavnih zunanjih okoliščin kaj kmalu preseli tudi v glave ustvarjalcev in producentov, kaže pa se v kategoričnem imperativu »misliti Evropo« in mrzličnem nasedanju najrazličnejšim »evropskim izzivom« in resnicam, ki z našim izvirnim okoljem ali nimajo nobene zveze ali pa so mu celo
povsem tuji. In v produkcijskem smislu obstaja kljub vsem ugodnostim, ki jih prinašajo neke vrste »prednaročniška« razmerja, za katera se odločajo producenti, nevarnost izgube identitete oziroma, ob relativno skromni finančni udeležbi, ustvarjalne ali umetniške potopitve v mreži različnih ko- in soproducentov, ki so - ne zgolj glede na vloženi finančni, temveč tudi umetniški delež - navsezadnje pravi umetniški »lastniki« izdelka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani