nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tu je nori, perverzni profesor, pri katerem je že od začetka vse jasno, vendar mora igro odigrati do konca; ga predstavi z ustrezno težo in »dramatičnostjo«, globoko zaverovan v »znanost«, ki jo oznanja, čeprav že od začetka ve, da govor o aritmetiki in filologiji nujno pripelje do »tragičnega« zaključka. Tu je njegova učenka kot sodobna najstnica, polna tipičnih mladostnih »tikov«, temperamentne in lahkotne telesne gestike, ki s svojo polnostjo nenavadno slikovito nadomešča praznino v njeni glavi; je v izvedbi simpatično sproščena in razbremenjujoča, z rahlo (ob umoru že povsem določno) seksualnostjo pa tudi zadosten razlog za skrajno radikalizacijo profesorjevega »pedagoškega erosa«. In tu je služkinja, najbolj okorno in nerodno bitje v uprizoritvi, ki pa daleč največ ve, nemara celo od zadaj vodi celotno igro (ponavadi jo igrajo moški igralci); jo odigra z neke vrste tipizirano togostjo, ki pa skozi govorno stilizacijo (štajerščina) ustrezno poka po šivih ter pred gledalca
postavlja morda najizrazitejši »ljudski« (ali v zvrstnem smislu gledališko diletantski) lik uprizoritve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani