nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Namreč: kakšna je notranja zveza med tistim, čemur avtor v eni izmed kolumn pravi »zvestoba Neznanemu na Poti« oziroma »zavezanost notranjemu logosu krščanstva« ali, na drugem mestu, »obzorju, ki je ponižna ljubezen« (Kratka apologija neodgovornosti ali zakaj nisem volil) in pa - na tekstno-argumentativni ravni bolj ali manj upravičenim - razsuvanjem tega ali onega obraza modernosti.
Gre tu za paradoksijo diskurzivne destrukcije končnega, ki želi biti prispevek k afirmaciji neubesedljivega, onkrajdiskurzivnega Neskončnega? Morda ni naključje, da je pomemben del »konstruktivnejših«, ljubeznivejših Kocijaničevih »eksoteričnih zapisov« namenjen slikarstvu (,,), se pravi mediju, ki za svojo govorico ne potrebuje jezika; tekst o podobi je že vnaprej, a priori odrešen skušnjave, da bi do (ne)resnice podobe prišel prek kritičnega soočenja z njenim »diskurzom«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani