nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ostaja pa spekulativno vprašanje, ki ne zadeva toliko narave Kocijančičeve - zvečine radikalne - kritičnosti (prepričljivosti njenih argumentov, diskurzivne organiziranosti itn. ne more nič odvzeti ali dodati), ampak njenega etosa, izvornega dogodka, ki je kritično misel pognal v svet, med ljudi. Namreč: kakšna je notranja zveza med tistim, čemur avtor v eni izmed kolumn pravi »zvestoba Neznanemu na Poti« oziroma »zavezanost notranjemu logosu krščanstva« ali, na drugem mestu, »obzorju, ki je ponižna ljubezen« (Kratka apologija neodgovornosti ali zakaj nisem volil) in pa - na tekstno-argumentativni ravni bolj ali manj upravičenim - razsuvanjem tega ali onega obraza modernosti.
Gre tu za paradoksijo diskurzivne destrukcije končnega, ki želi biti prispevek k afirmaciji neubesedljivega, onkrajdiskurzivnega Neskončnega?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani