nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kocijančičevi teksti sicer dialogizirajo z znamenji svojega časa, predvsem z dogodki in knjigami, obenem pa, kot poudarja v predgovoru, stavijo na »duhovni presežek zgodovine, ki se izmika pohoti samozadovoljne aktualnosti«. Avtorjeva kritična ost ne ostane na ravni uvodne deklaracije, ampak v nadaljevanju, ko razbira bodisi novodobno produkcijo ništrca bodisi, redkeje, ta ali oni - že po definiciji nezadosten - poskus artikulacije Brezčasnega, postane kar se le da konkretna. In strani, posvečene pretresanju tega ali onega fenomena so, kljub svoji partikularnosti - ali ravno zato - eden redkih celostnih poskusov kulturne kritike na Slovenskem v zadnjem času.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani