nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
to v spremni besedi komentira takole: »Kot da bi dekonstrukcija s svojim vztrajanjem na tem, da zanika vse druge resnice razen tiste, ki jo sama razodeva, in s tem, da predpisuje to večno odprtost in emancipacijo kot edini legitimni odgovor na večno negotovost, razkrivala svojo predmiselno določenost - svoj dvom, ki zavrača teološko skrivnost. Zdi se, da Derridajev položaj filozofa, ki naj bi bil 'osvobojen [émancipant] vsake zunanje moči (ki ni posvetna), na primer osvobojen dogmatizma, pravoverja ali religiozne avtoritete' ..., navsezadnje ni popolnoma možen in gotovo nikoli ni popolnoma nevtralen, njegova 'osvobojenost' je navidezna - ostaja ideološka in je v tej drži podobna predmiselni odločitvi negativnega teologa.«
Seveda pa je treba takoj dodati, da ta slepa pega Derridajevega motrenja negativne teologije francoskemu dekonstrukcionistu ne preprečuje, da s svojimi bistroumnimi opažanji ne bi lucidno odpiral nove uvide tudi v samo bistvo apofatizma, negativne
teologije, vprašanja transcendence, izrekljivosti »nadbitnostnega« in podobno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani