nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ob premišljeni programski in zasedbeni politiki (vsako besedilo, uvrščeno v program, ni več komedija na prvo žogo, to gledališče producira tudi nove, lastne zvezde), ob - vsaj na prvi pogled - zvestem občinstvu (za katero pa se je treba potruditi z vedno novimi promocijskimi prijemi, saj je začetna nekritična evforija nad pogosto provizorično komiško improvizatoriko že mimo) in ob opaznem producentskem pogumu (vložki v produkcije se večajo) je edina (no, morda je še kakšna) pomanjkljivost tega gledališča prostor. Lastnega prostora nimajo, najemniki so v kulturnih domovih ali dvoranah nakupovalnih središč, kar je hkrati slabo in dobro: po eni strani jih ne moremo popolnoma identificirati s prostorom, v katerem se pojavljajo, po drugi strani pa najeti prostor predstavlja neke vrste »fiksno« postavko v stroških, saj vanj ni treba vlagati, ampak ga je dovolj samo uporabljati.
Kritičen institucionalni pogled zameri komercialnemu gledališču neke
vrste parazitiranje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani