nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ne vem, ali je skladba ravno koncert, prej trajanje (dolgo je bilo slabih dvajset minut): nemirno kvečjemu v vertikalni stratigrafiji (po drugi strani omahujoče k signalom v unisonu), brez izrazitejšega razvoja materiala (torej tudi vsebine) in napete relacije med orkestrom in solistom, čigar delež ostaja integriran v tkivu (npr. repeticije), tuintam pa se bežno osamosvoji - »kadenčno« in ob drobcih, ki bi lahko bili tudi avtorska aluzija na klavirsko izročilo (Rahmaninov).
Vesel sem bil izvedb Fauréjeve in Respighijeve skladbe, suite (scenske glasbe) Pelleas in Melisanda in simfonične pesnitve Rimski vodnjaki. Dirigent En Šao je v razčlembi pozoren, v misli strnjen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani