nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Obsojen na ujetost v prostoru, ki je za nameček dokaj majhen in zelo pust; lahko le zre skozi ta podolgovata okna, ob tem pa se ga polaščajo občutki omejenosti, utesnjenosti in, v skrajni fazi, klavstrofobije. Če se zelo vživi, ga čez čas lahko popade tudi obupna želja, da bi skočil skozi katero od »oken«, a ni se lahko odločiti, skozi katero. Se odločiti za topli istrski pejsaž, luči zaspanega pristanišča, pobeljeno hribovsko pokrajino, v meglicah izgubljajočo se ravnico ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani