nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Režiser in scenograf je »gledališki kons« o pesniku in njegovem pesništvu, ljubezni in smrti, minljivosti telesa in večnosti duhovnega izročila, a tudi o njegovem kritičnem razmerju do sočasnega kapitalizma, nacionalizma in, kot kaže, vsečasne slovenske naivnosti na eni in ozkosrčne zarobljenosti na drugi strani postavil na razsežno odprto prizorišče pred svetel horizont, na katerega je projiciral meglice in oblake ter dosegal z lučnimi učinki različna razpoloženja nenehnega časovnega poteka, trajanja in minevanja. Poleg koncertnega klavirja v ozadju na levi, ki je rabil za živo glasbeno spremljavo, a je obenem spominjal na pesnikov avtentičen družinski ambient, je z desne vzporedno z odrsko odprtino pomenljivo vdiral na prizorišče le še stiliziran železniški tir, ki nas spominja tudi pomol oziroma konec poti. Skupaj z izbranimi zvočnimi učinki (vlak, valovanje morja ...) je režiserju uspevalo vzpostavljati primerna razpoloženja za posamezne pesmi, jim včasih pričarati
zgodovinsko ozadje (npr. ob odzvanjanju fašistične himne), drugič spet pa jih približati k najintimnejšemu doživljanju sodobnega posameznika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani