nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
In tako dalje in tako naprej. Glava postaja omotična in srce se čudi plemenitosti ubogega študenta, ki sorodni duši ponuja svoj najdragocenejši zaklad: knjige, za katere je nekoč rekel, da so »tihi, davni grobovi, pritajeni koraki duš«, in pripomnil, da si je pogosto izbral rajši njihovo kakor pa človeško družbo.
A naj je bila človeška družba še tako pomanjkljiva, je segal po njej, iskal dialog in izmenjeval ideje - tiste, ki jih je nabiral iz knjig in iz sveta, ki ga je obdajal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani