nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ali tista, ki pred nami kot v nekakšnem zbranem »stand-up« nastopu za praznim stojalom za mikrofon odigra svojo predstavo, ali morda tista, ki se po predstavi številnemu občinstvu iskreno vzradoščeno in s hvaležnostjo pokloni? Tista, ki se osvetljena kaže publiki v vsej svoji (svetli) igralski postavi ter se s slapom duhovitih komentarjev tudi neusmiljeno razgalja, ali tista, ki za njo kot (mračna) ploskovita senca v resnici kaže občinstvu hrbet, nekakšno samo zase delujoče bitje, zaznamovano zgolj z ritmičnim pozibavanjem; še več, zgolj s tisto (žensko) linijo, ki v (moškem) pogledu učinkuje kot temelj vsakršne erotične naveze? Morda tista, ki nekako iz prostora za besedo ali glasom na plano prepušča materijo, ki jo je mogoče nato zaznavati tako v čutilih kot v prostorih za njimi, ali pa morda tista, ki posedena, kot Fedra, medtem ko sta »na odru« Tezej in Hipolit, čaka na svoj nastop, v njej pa se dogodi vse, zaradi česar je njen celotni nastop
teater kot tak, več kakor predstava in predstava sama in nič več predstava; bitje in bivanje in odsotnost in nič obenem?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani