nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Če bi se Kosovelov bralec omejil na uživanje hermetičnih, otožnih in pogosto črnogledih verzov, ob koncu opusa ne bi samo podlegel napadu melanholije, temveč bi najbrž sklepal podobno kot Alyn: da je bila Kosovelova osamljenost »trajna in popolna«. Toda če bi se isti bralec potopil v enako bogato zapuščino pisem, bi takšna trditev izgubila dobršen del verjetnosti. Pisma razkrivajo predvsem mladega človeka, ki biva v živahnem, ljubečem, zaposlenem in očarljivem krogu matere in očeta, sester, sodelavcev med sošolci pri dijaških glasilih, profesorjev, ki jim je pošiljal pesmi v oceno, občudovalcev, ki so mu predložili pesmi, ki jih je premišljeno (in včasih precej neusmiljeno) seciral, pri čemer je iztrebil vse, kar je zvenelo plehko in domišljavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani