nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
S pisateljem in dramatikom (ko naštevamo njegova prozna dela, vedno pozabljamo na drami Mrtvo oznanilo, 1962, in dramski kolaž Ekstremist Gubec, 1973, skupaj z J.) je koroška slovenska literatura stopila iz prostora, v katerem je bila estetska norma vaška povest, vpisana v formo večerniške ali mohorjanske zgodbe, v prostor estetsko razvite, jezikovno do visokega sijaja in zvena oblikovane pripovedi, idejno polemične in provokativne proze, kakršno je ustvaril v širokem od Črtic mimogrede (1962) in romana Zmote dijaka (1972) do Stesnitve (1995) in Boštjanovega leta (2003). S svojim romanesknim opusom je prestopil ozki in nemalokrat tudi zatohli prostor »slovenskega koroštva« ali »koroške slovenskosti« ne le v smer slovenske »matične« literature, ko je, ne edini, toda med najbolj odličnimi, s svojo literaturo zadal odločilni udarec t.i. »zamejski literaturi«, marveč tudi v konkurenčno mnogo bolj zapleteni (a tudi neusmiljeni) prostor večinske, torej nemške
literature.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani