nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Odmaknjen ton, ki ni s tega sveta, dušeč, soparen, melanholičen, je napovedal tisto Tetzlaffovo idejo, ki se jo je dalo dokončno prebrati šele v drugem delu koncerta: kot dualizem trdega, realističnega (toda v izvedbi premalo čutno-uživaškega) pola in njegovega transcendentalnega protipola, tistega, ki hrepeni po smrti. Ravno dialog med življenjem in smrtjo je postajal bolj in bolj razviden, vanj pa je bilo vključenih še veliko vmesnih spoznavnih odtenkov, ki so se na tehnični ravni manifestirale z diferenciacijo zvoka, tempa, barve in še posebej dinamike. Izvrsten režiser, dramaturg in igralec te monodrame je bil hkrati tudi arhitekt, kipar in slikar, ki je v vse to in še več dal v znameniti ciaconi (Partita št. 2 v d-molu).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani