nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
A tega mačka ne gre podcenjevati, nas še poduči avtor travestije na znano temo Roza: kot eden izmed dveh najboljših človekovih prijateljev namreč dobro pozna njegove slabosti in le rahel obrat je potreben, da se prijazna muca prelevi v nabritega mačkona, torej (tako je v uprizoritvi) sprva zgolj animirana lutka v vsemogočnega animatorja erotične oziroma kraljevske spletke.
Vse to - in še marsikaj - je v uprizoritvi v režiji namenjeno zlasti mlajši publiki; kljub gibkim, bistrim, na trenutke prav špasnim verzom in njihovi tekoči dramaturški organizaciji v pravljično pripoved, v Rozovi priredbi klasičnega Tiecka ni prav veliko ostrejših zastavkov ali satiričnih odvodov, nad katerimi bi se lahko zamislil tudi zrelejši gledalec. In tudi Tauferjeva režija v Obutem mačku učinkuje samo kot neke vrste nevtralna »armatura«, sicer nemoteče, a tudi brez izrazitejših interpretativnih vzgibov ali poskokov, miselno neodločno in prostorsko nedoločno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani