nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Simbolno virtualnost je razložil z »dolgočasnim primerom« očetovske avtoritete, ki mora ostati virtualna, kajti ko se realizira, ni več avtoriteta. Ob tem je s poslušalstvom delil spomine na svojega očeta, ki ga je v sebi lastnem slogu omenil z besedami »figura, ki trdi, da je moj oče«. Za definiranje realnega virtualnega je posegel po primeru iz fizike (atraktorji - realnost so okoli magneta razpršeni železni delci, virtualnost pa oblike, ki jih delci strukturirajo), nato pa skorajda v eni sapi razložil ukrivljenost prostora z Einsteinovo relativnostno teorijo in Freudovo definicijo zgodnjih travm (znameniti primer dečka Wolfmanna, ki je v otroštvu uzrl koitus staršev) ter iz tega izšel s tezo, da sta nacizem in fašizem na ravni zgodnje travme po Freudu. Judje so »ukrivili« nemški prostor, lik kot sovražnika pa je lik realnega virtualnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani