nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zdaj, ko je dokončno sklenjen, se lahko tudi laže zberemo in skozi neusmiljeno optiko njegove zemeljske smrti se ob njegovi pesniški zapuščini poglobimo v neobremenjen, iz konkretnega časa svoje, večkratne tudi motne vsakdanjosti, zamegljen doživljajski dialog z njim: od njegovega markantnega deleža v Pesmih štirih (1953) pa prek vseh naslednjih zbirk in izborov, zmerom na najvišji ravni, brez kvalitetnih nihanj in iz zbirke v zbirko bolj odmeven, za slovenske razmere z domala osupljivo širokim krogom bralcev. Naj te zbirke ob tej priložnosti vsaj navedem: Prva jesen (1955), Časopisni stihi (1960), pravljica (1963), Semaforji mladosti (prav tako 1963), Pesnik se predstavi (1969), Srednjeveške balade (1973), Pod kužnim znamenjem (1977), Pesmi (1977), Statve življenja (1979 in 1981, tri izdaje), Menjave (1984), Stihi mojih dni (1989), Srednjeveške pridige in balade (1990), miniaturka s pesnikovim imenom kot naslovom (2002).
Ne manj pomemben je kot prevajalec, že dolgo
splošno priznano referenčno merilo najvišje kvalitete, ki ga sodobno slovensko prevajalstvo skuša v kar največji meri držati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani