nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Njegovo plemenito srce se je ustavilo in v njem utišalo tudi to veliko željo, ki mu je med boleznijo po svoje blažila tudi samo misel na smrt.
Toda za nas, za slovensko javnost, je pesniški opus zaokrožena celota. Zdaj, ko je dokončno sklenjen, se lahko tudi laže zberemo in skozi neusmiljeno optiko njegove zemeljske smrti se ob njegovi pesniški zapuščini poglobimo v neobremenjen, iz konkretnega časa svoje, večkratne tudi motne vsakdanjosti, zamegljen doživljajski dialog z njim: od njegovega markantnega deleža v Pesmih štirih (1953) pa prek vseh naslednjih zbirk in izborov, zmerom na najvišji ravni, brez kvalitetnih nihanj in iz zbirke v zbirko bolj odmeven, za slovenske razmere z domala osupljivo širokim krogom bralcev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani