nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pinterjeva priredba sedmih delov Proustove sage, ki učinkuje kot freska, v kateri pa je vsak lik individualiziran, je po besedah dramaturginje uprizoritve kongenialno delo: je namreč opravil nekaj, kar se na prvi pogled zdi »noro« in »nemogoče«, torej v izvirno dramsko strukturo povezal skoraj vse Proustove motive, pri tem napisal novo, povsem »pinterjevsko« igro z vsemi značilnimi premolki, tropičji ipd., hkrati pa ostal nenavadno blizu genialnemu francoskemu romanopiscu.
Pinterjevo delo je torej subtilna montaža, v kateri se motivi povezujejo po asociativnem principu, a z enotno mislijo: kako v času, ki neusmiljeno mineva, priti do smisla. Tako Proust kot najdeta odgovor na to vprašanje v umetnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani