nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Resnica življenja in odra se prepleteta, življenja v vlogah in vloge v življenjih protagonistov postanejo del istega odrskega videza, onkraj katerega pa ni ničesar. Ko nazadnje čustveno izpraznjeni protagonisti zagledajo skozi okno na vrtni klopi pobeglo in »ukročeno« uporno zapeljivko, se dokončno zavedo, da je njihovo životarjenje v podobi smešno-žalostne vaje edino, kar jim ostaja.
Na primerno preprostem in skromnem realističnem prizorišču Đorđa ter v časovno in značajsko ustrezno pomenljivih kostumih (ob asistenci) so močno teatralizirano banalno in profano plat komedijantskega (a v mnogočem tudi univerzalnega slehernikovega) vsakdanjika odigrali: P. kot hrupno samovšečna prva igralka, pokroviteljsko ambiciozna in maščevalna soproga ter naposled spravljivo prilagodljiva; kot njena starejša in manj uspešna kolegica, a grenkim izkušnjam ustrezno bolj rafinirana, potrpežljiva in spravljiva režiserjeva varana žena; Marjuta kot prvinsko prostodušna naivka in zapeljivka, a
tudi dvakrat zapored drastično poražena in ukročena upornica proti provincialnemu životarjenju; kot ostareli umetniški vodja, ki poskuša z zlorabo položaja uresničiti še kako zapoznelo ljubezensko sanjarijo, ter kot nezadoščeni mož, gledališki inspicient z neuresničeno željo po igranju ter moški na begu pred podrejenostjo v zakonu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani