nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Muzej za umetnost in obrt namreč že po tradiciji vsakih nekaj let pripravi večji kulturološki oz. umetnostnozgodovinski projekt, tako da se je doslej zvrstilo že več za širši prostor pomembnih razstav, kot so bile miniatura na tleh Jugoslavije, o hrvaškem narodnem preporodu, historicizmu, baroku in bidermajerju na Hrvaškem, ki si jo je bilo kmalu po zaprtju v Zagrebu mogoče v zgoščeni obliki ogledati tudi v Ljubljani.
Kot je v pogovoru za Delo povedal direktor, ki je vodilno mesto v muzeju prevzel pred dobrega pol leta, je organizacijo razstave (sam raje govori o projektu, saj meni, da tako velike in drage stvari pač ni mogoče prepustiti naključju, če jo želiš speljati v skladu z zahtevami današnjega časa, zato so jo recimo začeli v medijih najavljati že sredi lanskega leta) zasnoval pokojni dolgoletni direktor in med drugim tudi eden od pobudnikov forme vive v na. Da je sodelovala vrsta uglednih znanstvenikov, dokazuje tisoč strani obsegajoči katalog, ki poleg
dokumentacije 860 razstavljenih predmetov prinaša tudi strokovne članke o vseh tematskih sklopih - od uvodnega razmišljanja o secesiji na Hrvaškem prek arhitekture, slikarstva, kiparstva, plakata, fotografije, filma, turizma, mode, emancipacije žensk (Jutranji list je leta 1912 zapisal: »Sinoči se je na korzu Ilice prvič pojavila dama s prižgano cigareto v roki in povzročila veliko senzacijo.«) in še drugih segmentov, ki sestavljajo celotno podobo secesije kot gibanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani