nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Uveljavljeni predstavnik sodobne evropske minimalistične dramatike, ki je v treh letih doživel okoli 40 uprizoritev svojih besedil po vsej Evropi (na Slovenskem smo ga prvič doživeli lani z igro Noč poje pesmi svoje v ljubljanski SNG Mali drami), se v Jesenskem snu prepoznavno asketsko, do določene stopnje zabrisano in zato toliko bolj pomensko razprto in vznemirljivo loteva obeh temeljnih skrivnosti bivanja - ljubezni in minljivosti. Osrednjo osebo, sodobnega srednjeletnega negotovega in nezadoščenega moškega, razvezanega od matere svojega sina (Gry), porojenega iz prezgodnje mladostne strasti, ter nesposobnega vzpostaviti polno ljubezensko razmerje z žensko, h kateri ga vse življenje privlači skrivnostna sila, prikazuje avtor v domišljenem nizu zgoščenih in mestoma prepoznavno konvencionalnih dialogov z obema ženskama in staršema. Svojevrstno doživetje in prepoznanje notranje dramatičnosti v Fossejevih protagonistih, ki jo je nekdo že
slikovito opisal kot »ognjenik pod ledom«, omogoča izbrani kraj dogajanja - pokopališče kot prostor poslednjega človekovega slovesa od pokojnih, a tudi najzanesljivejšega srečanja z najbližjimi ter soočenja z lastno preteklostjo in minljivostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani