nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Torej ni naključje, da imamo v Sloveniji v vrhu gledanosti dva »outsiderja«, če gremo še dlje, lahko lik outsiderja najdemo v skoraj vsakem slovenskem filmu, gotovo prej kot tipičnega »junaka, heroja. Je torej bistvo nacionalnega karakterja, če ostajamo pri stereotipih, morda res v tem, da se laže identificira z outsiderstvom, z brezciljnim junakom, ki ne pripada, ki se počuti izločenega iz družbe, stvari ne izpelje do konca, a v teh prizadevanjih v gledalcu zbuja sočutje in simpatije, pa naj bo to falirani študent v Burgerjevem V leru, v Kruh in mleko, kot luzerski wanna be režiser, ki bi se rad realiziral tako, da bi posnel Porno film, prav tako luzerski wanna be umetnik Magnifico v Stereotipu, trčeni norček kot v Zadnji večerji, kaj so junaki Hočevarjevega Jebiga, če ne outsiderji, ki se v poletno zadušljivi Ljubljani poskušajo osmisliti, tudi v Šterkovi Ljubljani s tabletko ecstasyja pod jezikom poskuša poiskati svoj prostor v družbi in pripadati, junak v Slepi pegi je kot
narkoman stigmatiziran in zato outsider in še in še vse do zadnjih filmov Na planincah ali Pod njenim oknom ... se očitno laže identificiramo z antijunakom. Stereotip?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani