nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Še danes se lahko Slovenija postavi pred celim svetom, da morajo biti v vsi napisi dvojezični, da so za praznike izobešene tudi zastave manjšine, da so osebni dokumenti napisani v dveh jezikih, da je mogoče vsepovsod enakopravno uporabljati oba jezika, da imajo narodnostno mešane občine obvezno podžupane iz vrst narodnosti in da lahko večina za župana izbere tudi manjšinca (Aurelio), da ima narodnost v občinskih svetih več svetnikov od dejanskega deleža manjšinskega prebivalstva, da nikakor ni edini predstavnik italijanske narodnosti v državnem parlamentu, ampak tam sedita vsaj še dva, da imajo pripadniki narodnosti dvojno volilno pravico, da ima narodnost svoj dnevni časopis, da ima svojo radijsko in televizijsko postajo, vrtce, osnovne in srednje šole, profesorje, ki prihajajo učit celo iz Italije, svoja društva ...
Lahko bi še naštevali in ugotavljali, da je njihov ekonomski položaj v povprečju boljši od položaja primerljivega večinskega prebivalstva, da relativna
majhnost italijanske skupnosti ne pomeni zmeraj deprivilegiranega položaja, da imajo zaradi boljšega poznavanja dveh jezikov (kultur, politike, ekonomije ...) tudi realne prednosti pred vsemi tistimi, ki ne živijo na takih narodnostno mešanih »prepihih«.
Vse našteto je mogoče predstavljati kot izjemno naklonjenost manjšini, še posebno, če podatki o položaju druge manjšine v naši soseščini kažejo povsem drugo sliko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani