nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Javnost ga bolj pozna po njegovi zlatoustnosti in neposredni, času služeči satiri; tudi po lirični, »sentimentalno humanistični« dramatiki, celo po avtobiografskem »umiranju na obroke«, tem senčnem »spomeniku« samopašni oblastniški adolescenci, ki mu je požrla nekaj najlepših let življenja - toda najmočnejši zagon je dobil njegov literarni navdih v trenutkih, ko je drastično združeval popolno svobodo s poslednjo, smrtno nesvobodnostjo; ko je iz takšnega parjenja izvabljal smrtne grimase navideznega smeha. Balada o smehu se ne imenuje tako po naključju; parjenje Satana s Smrtjo tik pred drugo vojno je srhljiveje od česarkoli drugega napovedovalno prikazala - ob vsej nenavadnosti podobe - svetovno kataklizmo, ki je sledila.
Abadonske razsežnosti, kakršnim se v takšnih primerih vdaja, so unikatne v slovenski literaturi, tudi po mojstrstvu, predvsem pa po skoraj perverzni in razkošni domišljiji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani