nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
No, tega dneva se natančno spomnim ne samo zaradi pogovora z bezbednjakom pred očmi vse kasarne, ampak tudi zato, ker je sredi noči padla prva »uzbuna« v dolgem nizu, ki se je končal tri mesece kasneje, 31. 3. V noči s 26. 12. na 27. 12. nas je prvič dvignil pokonci nenapovedan alarm. Sredi noči smo skočili pokonci, zmetali obleke v zelene potovalke, z vso opremo in orožjem stekli do dva kilometra oddaljenih hangarjev, kjer so stali transporterji in tanki, jih do vrha naložili z municijo iz skladišča, ki je bilo spet oddaljeno kak kilometer, in potem ždeli v teh jeklenih žuželkah in čakali, da bomo začeli nositi municijo nazaj v skladišča, stekli v polni bojni opremi nazaj v kasarno in legli še za tisto uro, preden bo v sobo padel dežurni in nas dvignil pokonci. Ta noč je bila otvoritev rednega nočnega rituala, ki se je ponavljal vsaj dvakrat, še raje trikrat na teden in ki je trajal štiri dolge mesece, vse do zadnjega marca, ko smo še stotič
napolnili transporterje in tanke z municijo, se zleknili v trupe in spali na ledenih ceveh, potem pa je za razliko od ostalih dni prišel ukaz - premik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani