nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kaj še ostane od »slovenske nacionalne kulture«, če odštejemo feničansko abecedo, indijsko matematiko in arabsko algebro z desetiškim sistemom zapisovanja, bližnjevzhodno, se pravi prednjeazijsko in napol afriško krščanstvo, grški koncept logike in gramatike, latinsko dojemanje prava, arabsko posredovanje izdelave papirja iz Kitajske, posredovanje grških filozofskih del in po Arabcih sprožene začetke kemije in astronomije na evropskih tleh, nemško in benečansko gradbeno kulturo in tehniko, avstrijsko upravo, sodstvo in šolstvo, turške kavarne, vojaško godbo, spalnice in toaletne prostore, Gutenbergove premične črke, Zusejev računalnik z Gatesovo aplikacijo, angleški liberalizem in indijsko-ameriško »novo dobo«?
Kultura, kakor jo pojmujemo od pesnika Vergilija in filozofa ter državnika Cicerona dalje, je veliko prevelik, preveč kompleksen pojav, da bi mu bil kos posamezen narod ali celo pleme, kar v precejšnji meri še vedno smo. Kultura je praksa človeka, kakor ga
definirata Sveto pismo (imago - božja podoba) in Aristotel (animal rationale - razumno bitje), povzdignjena v pesniški in filozofski izraz obeh velikih Rimljanov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani