nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Temeljna Dežmanova dilema je, tako se zdi, da je soočen s takšno opredelitvijo slovenske nacionalne identitete, ki izključuje liberalizem in svetovljanstvo, torej tiste kulturne in politične vrednote, za katere se sam zavzema, in uveljavlja kot svoj temelj folkloristično kulturo in politično konservativnost. Ko danes poslušam in berem razprave o ogroženosti slovenske kulturne identitete v globaliziranem svetu, se velikokrat spomnim prav na te odlomke: »... če se bomo zavedli, da ne nemščina, temveč naša lenoba, naša farska potuhnjenost in pohlevnost, naše črtenje vsake zdrave in pravične kritike, naša zaljubljenost v jerhaste hlače, v kranjske oštarije in v pijančevanje, naša apatija za javne reči, naša tesnosrčnost, naša prazna baharija, naša poželjivost po ravsanju in kavsanju, naša surovost so poglavitni vzroki, da ne napredujemo; če bomo k temu spoznanju enkrat prišli, takrat bomo šele v resnici svobodni postali. Do tiste dobe pa po svetlobi hrepenečemu le nemška omika pravo pot
napredovanja pokazati more.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani