nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ta prispodoba v tej igri - na prvi pogled kriminalni groteski z globalno metaforo - ne nastopa po naključju, saj je njen (glavni) protagonist ravno Augustus Moebius (igra ga), ali točneje, norec, ki se zanj izdaja, ali še točneje, igralec, ki v uprizoritvi igra tega, ki se izdaja za onega ... To verigo je mogoče še nadaljevati in ravno ta nezadržnost in odprtost (morda dovolj značilno ponazorjena tudi z v dialog implementiranim Feyerabendovim motom »anything goes«) je kvaliteta Bergerjeve postavitve, ki operira z znanim, zato da proizvaja novo.
Druga njena simpatična značilnost je »poljubno«, a vendar dovolj obvezujoče nizanje verbalnih in vidnih asociacij, kakršne so npr. anekdote, povezane z grškim filozofom Diogenom (pripoveduje jih), odlomki iz razprave o patološkem narcizmu (predstavlja jih), pa duhovita hitchcockovska pojava kriminalističnega inšpektorja (igra ga), skupaj z njegovimi tremi artaudovskimi (avto?)portreti, hopperjevska scenografija (delo režiserja),
morda nekoliko preveč oblikovalsko rešena kostumografija ( Hranitelj) ter slednjič videoprojekcije različnih motivov, vključno z »borznim« displejem - vse to daje Bergerjevi uprizoritvi vtis prijaznega eseja ali ilustrativne razprave, ki gledalca drži v napetosti ves čas njenega trajanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani