nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Torej sem moral res priti spet nazaj sèm, v hišo, ki je druga na zemljevidu mojih nastanitev in kjer se v omari v kleti grmadi na desetine starih knjig, ki sem jih večino držal v deških rokah; tu me je našla »praznična téma«, potem ko je urednica, preden me je povabila - po naključju? - zalistala po odsluženem adresarju nekdanjih sodelavcev?
Brez dvoma: »knjige svojega otroštva« naj ne bi bilo treba, pa četudi po skoraj pol stoletja, jemati v roko, da bi se človek domislil, zakaj ga je nekoč tako prevzela; če je res tista prava, bo spomin na nedolžno, drgetavo branje sam od sebe privrel na dan. A kaj ko ni čisto tako - spomin na karkoli je predvsem spomin na samega sebe v določenem trenutku življenja, na svoje tedanje dojemanje sveta in občutenje različnih vtisov in seveda še na okoliščine, ki so vse to sooblikovale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani